Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev. Metropolitansko območje Züricha šteje skoraj 2 milijona ljudi, samo urbano območje pa okoli 1,3 milijona. Zürich je glavno trgovsko, gospodarsko, znanstveno-izobraževalno (v mestu ima sedež najbolj znana švicarska univerza - Švicarska državna tehniška visoka šola - ETH Zürich) in kulturno središče države in kot tako mesto svetovnega pomena. Glede na anketo iz leta 2006 je Zürich mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu.
Zürich, ki je nastal iz rimskega naselja Turicum, je leta 1262 postal svobodno cesarsko mesto in leta 1351 član švicarske konfederacije. Mesto reformatorja Ulricha Zwinglija je leta 1519 postalo drugo najpomembnejše središče reformacije (po Wittenbergu). Do danes velja za izhodišče svetovne reformirane cerkve in anabaptistov. V industrijski dobi je mesto doživelo svoj vzpon ter postalo današnje gospodarsko središče in pravzaprav edino velemesto Švice.
Ime mesta verjetno izhaja iz keltske besede Turus, ki je bila najdena na nagrobnem napisu iz obdobja rimske okupacije v 2. stoletju.
Zürich je na nadmorski višini 408 m na spodnjem (severnem) koncu Züriškega jezera v dolini reke Limmat in v spodnji dolini reke Sihl, vpet med pogorji Uetliberg na zahodu in Zürichberg na vzhodu. Limmat izteka iz jezera, medtem ko Sihl, ki teče zahodno od jezera, vteče v Limmat severno od starega mestnega jedra Züricha pri Platzspitzu. Staro mestno jedro se razteza na obeh straneh reke Limmat, ki sprva teče proti severu, nato pa postopoma zavije proti zahodu. Nekdanje mesto ni segalo do Sihla, in je imelo zahodno mejo pri Schanzengrabnu, ki je bil zgrajen v 17. in 18. stoletju. Takrat je bil del vode odtočen iz jezera in voden nazaj v Limmat v jarku zunaj bastijonov in obzidja.
Zürich, ki je nastal iz rimskega naselja Turicum, je leta 1262 postal svobodno cesarsko mesto in leta 1351 član švicarske konfederacije. Mesto reformatorja Ulricha Zwinglija je leta 1519 postalo drugo najpomembnejše središče reformacije (po Wittenbergu). Do danes velja za izhodišče svetovne reformirane cerkve in anabaptistov. V industrijski dobi je mesto doživelo svoj vzpon ter postalo današnje gospodarsko središče in pravzaprav edino velemesto Švice.
Ime mesta verjetno izhaja iz keltske besede Turus, ki je bila najdena na nagrobnem napisu iz obdobja rimske okupacije v 2. stoletju.
Zürich je na nadmorski višini 408 m na spodnjem (severnem) koncu Züriškega jezera v dolini reke Limmat in v spodnji dolini reke Sihl, vpet med pogorji Uetliberg na zahodu in Zürichberg na vzhodu. Limmat izteka iz jezera, medtem ko Sihl, ki teče zahodno od jezera, vteče v Limmat severno od starega mestnega jedra Züricha pri Platzspitzu. Staro mestno jedro se razteza na obeh straneh reke Limmat, ki sprva teče proti severu, nato pa postopoma zavije proti zahodu. Nekdanje mesto ni segalo do Sihla, in je imelo zahodno mejo pri Schanzengrabnu, ki je bil zgrajen v 17. in 18. stoletju. Takrat je bil del vode odtočen iz jezera in voden nazaj v Limmat v jarku zunaj bastijonov in obzidja.
Zemljevid - Zürich
Zemljevid
Dežela - Švica
 |
 |
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
| ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
|---|---|---|---|
| CHF | Švicarski frank (Swiss franc) | Fr | 2 |
| ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
|---|---|
| IT | Italijanščina (Italian language) |
| RM | Retoromanščina (Romansh language) |
